Dolenjski trikotniki sreče

Dolenjski muzej – Po Julijini in Štukljevi brvi – medeni piknik

Našo prvo skupno pot začenjamo v osrednji dolenjski kulturni ustanovi – Dolenjskem muzeju, ki ga boste našli malce ven iz starega mestnega jedra, na vzpetini pod Kapiteljsko cerkvijo. Še preden boste vstopili vanj, vas bodo navdušili muzejski vrtovi, oaza miru v osrčju zidov. Dolenjska je širše znana po svoji arheološki dediščini, nenazadnje je Novo mesto poimenovano tudi mesto situl, saj je bilo tu najdenih največ železnodobnih situl v Evropi. Bogato železnodobno obdobje – t. i. halštat predstavlja stalna razstava Arheološka podoba Dolenjske, ki izpostavlja izjemno dediščino tega obdobja. Tu so še stalne razstave o življenju in delu tukajšnjih prebivalcev v 19. in prvi polovici 20. stoletja (etnološka razstava) ter novejše zgodovine in Leon Štukelj 1898-1999, v dislocirani enoti Jakčev dom pa so razstavljene bogate likovne zbirke. Možnosti za brskanje po zgodovini je torej kar nekaj, za ogled vseh si lahko vzamete tudi več ur ali pa si ogledate le tisto, ki vas najbolj zanima.

Iz muzeja se nato podate nazaj na novomeški Glavni trg oziroma do Pugljeve ulice, kjer lahko začnete približno 8-kilometrski krožni pohod po Julijini in Štukljevi brvi. Na poti, ki večinoma vodi ob vseh letnih časih čudoviti Krki in ponuja prelepe poglede na njeno gladino, deloma tudi na znameniti Breg, boste prečkali tudi obe novi brvi – Julijino v Kandiji in Štukljevo v Irči vasi, ki krasno dopolnjujeta mrežo peš in kolesarskih poti po mestu. Pot ni zahtevna, večinoma poteka po ravnem in peščenem terenu, deloma tudi po gozdu (kjer je urejena peščena pot).

Ravno, ko boste zapustili mestni gozd Portoval ali pa vstopili vanj (odvisno s katere strani boste prišli), boste zagledali večji čebelnjak, ob njem pa medeni vrt z več kot 100 vrstami medovitih raslih. Tam se lahko ob predhodnem dogovoru povabite na edinstven medeni piknik in le streljaj od mesta uživate v zvokih narave, šumenju vode in šelestenju gozda.

Dežela kozolcev – Nebesa – Gostilna Javornik

Podajmo se v Šentrupert, kjer vas v osrčju kraja, nedaleč stran od cerkve sv. Ruperta čaka edinstven muzej na prostem – Dežela kozolcev. Med sprehodom med 10 sušilnimi napravami – kozolci se boste morda pridružili kateri od prireditev, ki se skozi leto odvijajo tam, sicer pa boste spoznali šest različnih tipov kozolcev na Slovenskem – med njimi je tudi eden najstarejših ohranjenih Lukatov toplar iz leta 1795.

Med kozolci ste hodili po ravnem, zdaj pa je čas, da se povzpnete do nebeškega razgleda – z Nebes nad Šentrupertom, ki so dostopna z različnih smeri. Tudi iz Šentruperta, od koder se lahko tja podate peš ali s kolesom. Približno 4-kilometrska pot (s kolesom nekoliko daljša) vas bo vodila na vrh 602 metrov visoke vzpetine, od koder seže prekrasen razgled na Mirnsko dolino, Gorjance, Gače in celo Snežnik. Za lažjo orientacijo si lahko v navigacijo natipkate naslov izletniške kmetije, ki vas čaka na vrhu – Hom 23. Lahko pa se na Nebesa odpravite tudi v večji družbi – v sklopu pohoda po Steklasovi poti, ki vodi po obronkih mirnske doline, ali ob organiziranih pohodih ob polni luni, ki jih pripravlja domače planinsko društvo – zbirno mesto je trg v Šentrupertu.

Po takšnem pohodu se prileže tudi dobro kosilo ali večerja. Z dolenjskimi jedmi vam bodo postregli v znani restavraciji, v kateri se z gostinstvom ukvarja že četrta generacija – na meniju Gostilne Javornik v Rakovniku pri Šentrupertu boste zagotovo našli nekaj, s čimer boste lahko razvajali svoje brbončice.

Arheološka pot Veliki Vinji Vrh – Skrivnosti Dolenjske – Dvorec Gregorčič

Tudi tretji trikotnih sreče bo, podobno kot prvi, povezan z arheološko dediščino Dolenjske. V resnici še bolj kot prvi. Predlagamo vam namreč, da se odpravite na pohod po krožni arheološki poti Vinji Vrh. Če se boste odpravili iz središča Šmarjeških Toplic bo pred vami približno 8 kilometrov hoje, premagali pa boste 230 metrov višinske razlike. Z vrha – pri cerkvi sv. Jožefa na Velikem Vinjem Vrhu – boste (sploh v lepem vremenu) doživeli enega najlepših razgledov v tem delu Slovenije. Pot vas vodi mimo območja, na katerem so arheologi izkopali okrog 50 gomil.

Še bolj doživeto vam bo to isto pot orisala aplikacija Skrivnosti Dolenjske, ki pa začetek pohoda postavlja v Belo Cerkev – do vrha vas vodi 8 postaj, na katerih s pomočjo vojaka “Neustrašnega” odkrivate pomembne predmete iz tistega časa. Ko prispete na vrh, se pred vami na telefonu odpre izris takratnega naselja. V dolino se lahko podate po isti poti ali pa sledite tablam naprej proti Šmarjeških Toplicam in nato nazaj na izhodišče.

Svoj želodec boste z odlično hrano in pijačo lahko po nadihanem svežem zraku in spoznavanju preteklosti tega kraja nagradili v Dvorcu Gregorčič v središču Šmarjete. Morda se tja odpravite ravno v času martinovanja, ko pripravljajo poseben meni, ali pa ob kakšni drugi priložnosti. Dvorec je sicer že sam po sebi poseben, saj gre za v celoti obnovljen spomenik nepremične kulturne dediščine, ki hkrati oživlja slovenske ornamente (je namreč rojstna hiša slovenskega ornamentalista Jožeta Karlovška).

Zeliščarski center JV Slovenije – gozdna knjižnica – Gostilna Rorman

Če si želite bolj umirjen dan brez daljše hoje potem se podajte v muzej na prostem – Zeliščarski center JV Slovenije v naselju Zagrad pri Škocjanu. Prepreden je z različnimi tematskimi učnimi potmi z označitvenimi tablicami za rastline in večjimi tablami, ki označujejo naravne vrednote, urejeni pa so še učilnici na prostem, lesene brvi čez Goriški potok, gredice z zelišči, čutna pot, učni čebelnjak, v centru pa večkrat pripravijo tudi kakšne tematske dogodke.

V njem se nahaja tudi energijska pot Herbalium. Zasnovana je krožno z izhodiščem pri vhodnem objektu, na vsaki od 7 točk pa se lahko po napornem vsakdanu napolnite z energijo. Duha in telo pa lahko spočijete tudi v prvi gozdni knjižnici v Sloveniji, ki v osrčju narave ponuja zavetje za sproščeno branje knjig o naravi, gozdu, osebni rasti, samooskrbi in drugih vsebinah.

Po sproščenem dnevu ali nekaj uricah med zelišči in obdani z dobro energijo se prileže tudi dobro kosilo. V Tomažji vasi boste našli Gostilno Rorman, kjer boste izbirali med različnimi domačimi jedmi.

Arheološka pot Cvinger – razgled s Pogorelca – Oštarija

Na Dolenjskem skorajda ne moremo mimo bogate prazgodovinske preteklosti, kar se najbrž pri branju teh vrstic že ugotovili. Takrat je bilo namreč na tem območju več pomembnih naselbin. Ena od njih je bil tudi Cvinger v Dolenjskih Toplicah, ki je nastal v času pozne bronaste dobe. Njegovo zgodovino in pomen boste spoznavali s pomočjo pojasnjevalnih tabel na lahkotnem pohodu po gozdnih stezah, izhodišče za obisk pa je v bližnji Meniški vasi.

Ker še nismo naredili svojega dnevnega števila korakov, je po spoznavanju zgodovine čas še za malce daljši pohod, predvsem pa bolj navkreber. Povabimo vas v Kočevski rog, planotasto pogorje z vrhovi, ki presegajo 1000 metrov, natančneje na Pogorelec oziroma Sedlato gorico. Z avtomobilom se odpeljete v vas Podturn do parkirišča GG, od tam pa se po gozdnih vlakah opravite na vrh. Tam so vzletišče za jadralne padalce in prostor za oddih, pričakal pa vas bo tudi čudovit razgled na topliško dolino – od tod se vidijo tudi Kamniške Alpe, Lisca, Gorjanci … Nazaj v dolino se lahko odpravite tudi skozi nekdanjo vas Pogorelec in mimo polharskega doma, nato pa se spustite do izhodišče točke.

Uh, veliko kilometrov ste danes že prehodili, zato je čas za pozno kosilo. Privoščite si ga v zelo znani topliški restavraciji Oštarija Herbelier, kjer spoštujejo naravo in pripravljajo sezonsko obarvane menije iz lokalnih sestavin.

Galerija likovnih samorastnikov – Vrhtrebnje – Hotel Opara

Zadnji trikotnik sreče bomo začeli v drugem največjem dolenjskem mestu, v Trebnjem, kjer se ponašajo z Galerijo likovnih samorastnikov – galerijo z deli naivnih in samoraslih umetnikov, ki je plod dejavnosti Tabora likovnih samorastnikov, ki so ga v Trebnjem prvič pripravili leta 1968. Obsežna zbirka šteje dela več kot 300 avtorjev iz 50 držav. Po novem se lahko podate tudi na virtualno avanturo z umetniškim navdušencem Samom Rastnikom, ki bo s pomočjo telefona vaš osebni vodnik po galeriji.

Spoznavanje naivne umetnosti nadgradite še s pohodom na Vrhtrebnje. Pot se začne pri trebanjskem gradu, kjer je informativna tabla, ki opisuje Baragovo pot – krožno pot po hribih južno od Trebnjega. Tokrat boste prehodili le njen del. Sprva se pot, ki je sicer dobro označena, vzpenja po mešanem gozdu, vodi ob skalah do Male in nato še do Velike jame ter naprej čez skale do gozdne poti, ki jo kmalu spet zapusti in zavije levo v hrib. Po slabi uri hoje od izhodišča vas planinska pot pripelje do prvih hiš na Vrhtrebnjem. Že tam vas čaka lep razgled, pri tamkajšnjem domu pa se odpre še lepši razgled na dolino Temenice in okoliške dolenjske hribe. Z vrha lahko uberete delno drugo pot, ki vas pripelje do cerkve sv. Jakoba, šli pa boste šli tudi mimo obeležja 15. poldnevnika.

Po vrnitvi v dolino bo čas za okrepčilo. Vrnete se nazaj v Trebnje in si ga privoščite v Hotelu Opara – nasproti Galerije likovnih samorastnikov.

Za kateri koli trikotnik sreče se boste odločili, se boste imeli lepo in spoznali veliko novega o Dolenjski in njenih lepotah.

Besedilo: Mojca Badovinac