TOP 8 namigov za obisk Suhe krajine

Slovenija je znana po čudoviti naravi, bogati kulturni dediščini in tradicionalnih običajih. Med številnimi pokrajinami izstopa Suha krajina, skriti dragulj Dolenjske, ki očara s svojo edinstvenostjo.

Ime “Suha krajina” izhaja iz pomanjkanja površinskih voda, saj večina padavin hitro ponikne v kraški teren. Tako je regija bogata z jamami, s ponikalnicami in kraškimi polji.

Čeprav je manj znana destinacija Suha krajina ponuja številne zanimivosti in skrite zaklade, ki čakajo na vas. Tukaj je TOP 8 namigov, kaj si ogledati v Suhi krajini.

1. Grad Žužemberk

Grad Žužemberk je eden najslikovitejših na Slovenskem in vse bolj postaja središče kulturnega dogajanja v Žužemberku. Najbolj znamenita tradicionalna, kulturna, rekreativna, etnološko – turistična prireditev so Suhokranjski dnevi sredi julija. Takrat grad in Grajski trg za nekaj dni obiščejo časovni popotniki, vitezi, gospoda, kovači in berači iz časa pred nekaj stoletji. Ta srednjeveški grad iz 13. stoletja, ki se dviga nad reko Krko, je bil skozi zgodovino pomembna obrambna trdnjava. Danes pa je prizorišče številnih kulturnih dogodkov in obiskovalcem ponuja vpogled v bogato zgodovino tega kraja.

2. Auerspergova železarna na Dvoru

Pred približno 220 leti so se ob fužinah začele razvijati večje livarne, v katerih so pretaljevali že pridobljene kovine. Na njihovi tradiciji je zgrajena večina današnjih livarn. To je bilo tudi obdobje razcveta Auerspergove železarne in železolivarne na Dvoru pri Žužemberku, ki je delovala od leta 1796 do 1891 in je predstavljala največjo železolivarno na slovenskem ozemlju in v tem delu Avstro-Ogrske. Najbolj je znana po tem, da je bilo tu ulitih izredno veliko umetniških in drugih ulitkov, ki so se v veliki meri tudi ohranili. Industrijska revolucija, konkurenca in slabe prometne povezave so dvorsko proizvodnjo tako podražile, da je začela nazadovati. Leta 1891 je bil plavž v celoti zaustavljen.

3. Litoželezni vodnjak in štirje zmaji

Na trgu pred gradom stoji litoželezni vodnjak, ki je bil izdelan v 60. letih 19. stoletja v Auerspergovi livarni na Dvoru. Sredi osmerokotnega litoželeznega bazena se dviga profiliran masiven steber, na vrhu katerega je plitva skleda. Iz dna sklede so speljane štiri izlivne cevi, ki so na zaključku oblikovane kot zmajeve glave, ki bruhajo vodo.

4. Spomenik NOB z grobnico na Cviblju

Spomenik z grobnico je postavljen v spomin več kot 2000 padlim borcem iz 17 tujih držav in je ena največjih kostnic 2. svetovne vojne na območju Slovenije. Spomenik je delo arhitekta Marjana Tepine.

5. Lehanjakovi pragovi na Krki

Reka Krka je edina večja reka v Sloveniji, ki odlaga lehnjak ali lahki kamen oz. lahkovec, kot mu tudi pravijo domačini. Najlepši in najbolj številčni so na območjih med Dvorom in Gornjim Kotom ter Zagradcem in Žužemberkom. Lehnjak, ki je sestavljen iz kalcijevega karbonata, je zelo luknjičast, ker se odlaga na mahovih in ostalem vodnem rastlinju, lahek in dokaj mehak.

Ob lehnjakovih pragovih so nekdaj delovali številni mlini in žage, ki so danes, z izjemo Zajčevega mlina v Praprečah, vsi opuščeni. Ob Krki je na začetku 20. stoletja delovalo kar 40 mlinov. Proizvodno sposobnost se je merilo s številom mlinskih kamnov, večinoma so obratovali mlini s tremi ali štirimi pari kamnov. Delovalo je tudi 24 žag. V zgornjem toku je sicer Krka značilna kanjonska reka in ponuja številne adrenalinske užitke za kajakaše in raftarje. Šele v srednjem in spodnjem toku se njen značaj umiri in je bolj primerna za plovila, kot so kanuji in supi.

6. Razgledni stolp na Svetem Petru

Sv. Peter oziroma “suhokranjski Triglav” leži na 888 metrov nadmorske višine. Na vrhu je v bližini mesta, kjer je stala cerkev sv. Petra, postavljen razgledni stolp, pod njim pa sta tromeja občin Dolenjske Toplice, Kočevje in Žužemberk ter planinsko zavetišče. Na Sv. Petru je ohranjen tudi križev pot s 14 križi iz dvorske železolivarne, na vrhu pa na ruševinah cerkve sv. Petra stojijo štirje zvonovi, izdelani iz tulcev topovskih granat.

7. Farna cerkev sv. Mohorja in Fortunata

Najpomembnejša farna cerkev leži na razglednem griču nad Žužemberkom. V času Keltov sta bila tam naselje in cesta. Nato so na tem mestu zgradili cerkev sv. Janeza Krstnika, ki je bila v 14. stoletju posvečena sv. Mohorju in Fortunatu. Cerkev so leta 1769 spet sezidali v renesančnem slogu. Imela je dva zvonika in sedem oltarjev. Leta 1944 je bila požgana, zgorele so tudi orgle. Leta 1994 so cerkev ponovno sezidali, leta 2005 pa so farani dobili nove “Bachove” orgle. Njihova posebnost je, da so zvokovno prilagojene slovenski narodni pesmi in skladbam, ki jih je napisal J. S. Bach.

8. Galerija Dvorskih likovnih dni

Pred desetletjem se je začela pisati zgodovina Dvorskih likovnih dni. Nastali so na pobudo profesorice likovne umetnosti Ane Cajnko, svoje domovanje pa so našli pri gostoljubni družini Rezelj, v idiličnem okolju ob Krki. Njihovo prijazno povabilo je v kraj že prvo leto pripeljalo zanimive likovne ustvarjalce, ki so v slikovitem okolju s čudovitimi naravnimi lepotami in kulturnimi znamenitostmi našli bogato paleto ustvarjalnih spodbud. Delovno druženje, ki se odvija v začetku avgusta, je postalo tradicionalno.

V desetih letih se je na Dvorskih likovnih dneh zvrstilo prek 80 selektivno izbranih likovnih ustvarjalcev. Nastala je bogata zbirka del, ki predstavljajo komunikacijo s svetom zunanjega pa tudi notranjega, kot so pripovedi, izpovedi, izraz doživetij, občutij, spominov, asociacij, ujetih v barve, linije, ploskve, svetlobe, strukture, v enkratne in neponovljive kompozicije.

V Suhi krajini ne boste lačni

Po navdihujočem potepanju in raziskovanju skritih kotičkov Suhe krajine se vedno prileže domač obrok. Če boste naše kraje obiskali bolj zgodaj, predlagamo, da se ustavite na jutranjem poživilu za srečno pot. Seveda govorimo o kavi in čaju. Za na pot si lahko v naših pekarnah omislite tudi sladke ali slane prigrizke. Za večje družbe in posebne priložnosti imamo na voljo posebne lokacije s ponudbami, ki sledijo vašemu trenutnemu kulinaričnemu navdihu.

Za vas bodo poskrbeli: Domačija Novak, Blatnikov hram, Dom Frata, Domačija Krnc, Gostilna Koren, Dvorska pekarna, Gobja hiška, Gostilna pri Gradu, Gostilna Rojc.

Suha krajina je resnično skrit dragulj Slovenije, ki ponuja bogato naravno in kulturno dediščino, prijazne ljudi in nepozabne običaje. Obisk te pokrajine je potovanje v čas, v katerem se tradicija prepleta s sodobnostjo ter narava in človek sobivata v harmoniji. Ne glede na to, ali ste ljubitelj narave, zgodovine, kulinarike ali kulture, vas bo Suha krajina zagotovo očarala in pustila nepozabne spomine.